Omemba: Petra Pogorevc

»Igra ni to, kar počneš, ampak to, kar si.«

»Ne govori v imenu mrtvih, a vseeno govori proti sistemom, ki diktirajo njihovo odsotnost.«

»Resnična smrt mora biti estetizirana, ne obžalovana.«

»Ne govori v imenu mrtvih, a vseeno govori proti sistemom, ki diktirajo njihovo odsotnost. Razkriva estetizacijo tragedij v sodobnih ritualih moči – od medijskih spektaklov do državnih ceremonij. Konkvistakon je protižalujoči aparat: ritual, ideologija in performans, v katerem trupla postanejo ikone, kri pigment in odsotnost scenografski učinek.«

»Gre za gledališko dejanje, ki se dogaja v razpokah sedanjosti – tam, kjer oblast iz bolečine ustvarja podobo napredka.«

»Kaj vse se lahko človeku zgodi, ko ga pomotoma razglasijo za mrtvega?«

»Saj to se pravi, gospoda, da ne moreš verjeti niti v smrt? Tudi smrt je postala lažnivka.«

»Kaj vse se lahko človeku zgodi, ko ga pomotoma razglasijo za mrtve?«

»V tem smislu je izredno aktualna za današnji čas, nismo imeli nobenih težav prepoznavati kultur sveta, v katerem živimo in smo jih tudi vestno podčrtavali.«

»Pokojnika danes lahko beremo kot priročnik avtokratskih režimov za ravnanje s poštenimi ljudmi, ki se jim še upajo zoperstaviti.«

»Živ? To je nemogoče. Tri leta ga ni bilo. Kje bo pa spal?«

»Zelo spoštujem vse poklice, vem, da je vsak po svoje lep in poseben.«

»Ampak v gledališču je zares specifično to, da delamo z igralkami in igralci, ki so sami sebi svoj lasten material.«

»Delajo s sabo in na sebi, nimajo se za čim skriti.«

»To, kar je bilo v prejšnjih stoletjih povedano s pomočjo opisa, je danes mogoče v gledališču tudi pokazati, ampak, ne s sredstvi, ki bi bila njemu lastna.«

»Zakaj bi nam bile v trenutkih žalovanja na voljo le terapevtske skupine in psihologi, če pa lahko tudi prek umetniškega dogodka srečaš nekoga, ki ga je soustvaril ali s tabo delil izkušnjo gledanja?«

»Kadar izgubiš stik z nečim, to ne pomeni, da izgine, ampak se lahko na travmatične načine vrača.«

»Te uprizoritve niso nastale z namenom, da bi zgolj provocirale, narejena so bila zato, da bi vzpostavile dialog.«

»Zelo spoštujem vse poklice, vem, da je vsak po svoje lep in poseben. Ampak v gledališču je zares specifično to, da delamo z igralkami in z igralci, ki so sami sebi svoj lasten material.«

»Kratica Ruta, ki je nastala iz treh pomenljivih besed (Regionalna unija teatrov), vzpostavlja neposredno asociativno povezavo z (za zdaj) osrednjim namenom zveze: organizirati potujoči mednarodni gledališki festival, ki vsako leto obišče vsa festivalska prizorišča.«

»Besedilo nagovarja predvsem s situacijami, ki so tako zelo prepoznavne, da je včasih kar malo grozljivo.«

»Ena noč bo razkrila vse strahove, rane in laži.«

»Vidimo, da so vsi trije na točki, ko se sprašujejo, ali so v življenju sprejemali prave odločitve.«

»Zdaj vsi trije začnejo drseti proti breznu, ki grozi, da jih bo vsesal vase.«

»Zelo si razgaljen kot oseba, kot lik in kot igralec.«

»Igralca vohaš, čutiš in dihaš z njim.«

»Kink je izjemno tankočutna režiserka s posluhom za igralca.«

»Prevajanje je zanimiv in ne najlažji prevajalski projekt.«

»Besedilo nagovorilo predvsem s situacijami, ki so tako zelo prepoznavne.«

»Umjetna inteligenca je prisotna v različnih sferah našega življenja, med drugim tudi v umetnosti, gledališču in igri.«